1. Tretjina v Švici
Leta 2013 je bilo po ocenah povprečno 8 odstotkov finančnega premoženja v davčnih oazah, od tega kar tretjino v Švici.
2. Astronomske vsote
Okrog 5800 milijard evrov naj bi bilo v davčnih oazah. Gre za astronomski znesek. Grčija, ki je imela osrednjo vlogo v evropski krizi, ima približno 226 milijard evrov dolga.
3. Skrivnostni milijarderji Svetovne statistike ne zmorejo najti lastnikov kar 1000 milijard evrov, kar poraja vprašanje, kdo so lastniki in kako so do njega prišli.4. Odprava bančne tajnosti
Samo s tem ukrepom bi v države prinesli milijarde, ki bi jih lahko namenili za socialo, infrastrukturo, višje plače, pokojnine.
Čeprav se o problemu davčnih oaz veliko govori, ni videti, da bi oblastniki po svetu zares želeli, da bi na temu področju prišlo do prepotrebnih sprememb.
Celo še več, medtem ko tudi politiki vse več govorijo o potrebi po omejevanju davčnih oaz, se tovrstno poslovanje na globalni ravni krepi. Nazoren primer je poslovanje prek švicarskih bank, ki se je med letoma 2013 in 2015 povečalo za 17 odstotkov, na 2100 milijard evrov.
Tudi število zelo ugodnih dogovorov držav EU z multinacionalkami se je od leta 2013 povzpelo s 547 na 1444 dogovorov leta 2015, kar je 160-odstotno povečanje. Od leta 1970, ko smo imeli zgolj 15 davčnih oaz, jih danes lahko naštejemo že več kot 80.
Države tekmujejo
Glavni izvor tovrstnih praks se skriva v tem, da države na globalni ravni vse bolj tekmujejo med seboj z davčnimi ugodnostmi, da bi privabile tuj kapital. »Naše dostojno delo je v davčnih oazah. Tam so naše bolnišnice, socialna država,« je na okrogli mizi o davčnih oazah pretekli ponedeljek povedal Marcel Štefančič.
Iz Slovenije je po oceni ameriškega ekonomista, ki se podrobno ukvarja z davčnimi oazami, Jamesa S. Henryja, v davčne oaze odšlo med 50 in 75 milijard evrov. Čeprav so nekateri to ocenili za pretirano, že nekajkrat manjši znesek za državo s proračunom nekaj večjim od devetih milijard evrov predstavlja za državo ogromno sredstev.
Apple: veliko izogibanje davkom
V ZDA Apple zaposluje približno 50 tisoč ljudi, na Kitajskem pa kar 1,2 milijona delavcev. Stroški izdelave iPada so 40 dolarjev, cena pa dosega skoraj 900 evrov.
Prepoved poslovanja
Davčne oaze
So države in ozemlja, v katerih ni treba plačati določenih davkov ali pa so ti zelo nizki. Pod oaze štejemo tudi države, ki pri določenih finančnih poslih zagotavljajo popolno anonimnost oziroma davčno tajnost, kar nekaterim koristi pri nelegalnih poslih in izogibanju plačila davkov.
»Če obstajajo načini, da korporacija zaradi izgub lahko toži državo, bi lahko tudi država tožila davčno oazo zaradi izgub. Države imajo pravico izstaviti račun,« je prepričan Štefančič. Po svetu se krepijo iniciative, ki zahtevajo prepoved poslovanja z davčnimi oazami.
Za začetek bi lahko poslovanje prek davčnih oaz močno omejili in nadzirali že z vzpostavitvijo mednarodnega davčnega organa, samodejno izmenjavo podatkov in poročanjem, popolno odpravo bančne tajnosti, registrom vseh svetovnih lastnikov in kaznimi s carinskimi tarifami za davčne oaze.
