Mobilna verzija
22:36 23. oktober 2017

FOTO in VIDEO: Poglejte, kaj slovenski reki počnejo Avstrijci

J.P. Maribor
12 Posodobljeno: 10:03 / 09.8.2017

Za Avstrijce je to učinkovita in cenovno ugodna rešitev, posledice pa nosijo sosedi – Slovenija.

Mulj, Drava 5

Drava kot biotop izumira, pravi predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik. Foto: Facebook Ribiška družina Maribor

Deponiranje mulja v Sloveniji

Mulja, Drava otok

Mulj, Drava 4

»Ekološki vandalizem,« je jasen predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik. Avstrijci sediment iz svojih akumulacijskih jezer spuščajo kar v strugo – v ribiški družini svoje trditve podkrepijo s fotografijami in videoposnetki. »Ta proces avstrijske elektrarne – po našem vedenju – intenzivno izvajajo 12 let. Gre za proces odstranjevanja naplavin v njihovih zajezitvah na način, da sipek material spustijo v matico Drave, ki ga potem odplavi v Slovenijo. Ker to delajo na skrajno brutalen način, je to vandalizem brez primere,« pove Javornik.

»Drava kot biotop izumira«

Naši severni sosedi so torej odkrili še en način, kako učinkovito izkoristiti smer toka reke Drave. Poleg pridobivanja energije, seveda. »Z remorkerji, polnimi mulja zapeljejo v matico reke in ga tam odložijo. Drava še mnogo dni po odlaganju odnaša te sedimente. Tak način je učinkovit in poceni, posledice pa nosijo sosedi.« Ena teh je zamuljenost reke – če je voda kalna v času drstenja, se lahko zgodi katastrofa.

Mulj, Drava 1

Ladja, ki koplje mulj in ga odlaga v tok. Foto: Facebook Ribiška družina Maribor

Drava kot biotop zato izumira, pove Javornik in našteje še nekatere druge posledice: povečuje se zamuljenost bazenov na slovenski strani, zmanjšuje se energetski potencial, zmanjšuje se poplavna varnost, usedline so lahko tudi vsebnostno problematične in potencialno dolgoročno ogrožajo podtalje, konec koncev so tudi slovenske elektrarne finančno obremenjene z dodatnimi čiščenji svojih bazenov. Posledice pa niso omejene zgolj na Slovenijo. Kot pojasni Javornik, segajo celo do Varaždina.

Vpliv na slovensko stran

Leta 2012 so študijo za opredelitev kalnosti in problematike sedimentov v Dravi pripravili Zavod za ribištvo RS, Inštitut za vode RS, ARSO in Dravske elektrarne Maribor v sodelovanju z Zvezo ribiških družin Drave. Istega leta je bila predstavljena na zasedanju Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo. Komisija je sprejela sklep, da strokovnjaki na obeh straneh problematiko spremljajo in preučijo ter si izmenjujejo podatke.

Ministrstvo za okolje in prostor je pred časom problem prepoznalo kot »vpliva na slovensko stran«. Kaj to pomeni v praksi? »To je birokratska latovščina in priznanje, da niso nič naredili. Nimajo interesa in znanja, da bi lahko dojeli večplastnost problema,« pove Javornik. Vendar pa so na ministrstvu ugotavljali, da sistem za spremljanje stanja sedimenta kaže, da je stanje v mejah normale. Zakaj? »Ker ga merijo z neadekvatnimi parametri,« odgovori Javornik. »Tudi če so dnevne koncentracije v nekih, nam neznanih mejah, pa je časovno trajanje teh »normalnih stanj« preseženo in se teoretično vleče od prve odjuge do pozne jeseni. Drava se je po vseh nalivih ščistila v največ enem tednu, zdaj pa je čista le pozimi, ko ni možno izvajati del v Avstriji.«

Po Javornikovih besedah se na naši strani »za mulj izgradi otok, in sicer tako, da se pilotira obod, zatesni s filcem«, vanj pa se naloži mulj. »V Avstriji teh postopkov ne izvajajo, ker so dražji. Izbrali so najcenejšega – s pomočjo izpiranja.«

Ne traja le nekaj dni

Slovenski ribiči bdijo nad Dravo od Koroške pa do južne meje, a so jim vsa vrata v državi zaprta. Svoje besede lahko podprejo z dokaznim gradivom, saj kalne vode vsak dan posnamejo na istem mestu, Drava pa motna teče že štiri do pet mesecev.

»ARSO ima očitno druge kriterije,« je za konec povedal Javornik. »Ribiči se bodo umaknili od Drave, njihovo vlogo pa naj prevzame civilna iniciativa.«

Vaš prispevek