Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je uslišalo želje delojemalcev in delodajalcev ter sprožilo nov krog pogajanj o osnutkih sprememb zakonov o delovnih razmerjih (ZDR), o urejanju trga dela (ZUTD) in o inšpekciji dela. V ponedeljek sta bila na mizi prva dva, je neuradno izvedela STA.
Redefinicija odpovednih razlogov
Pogajalci naj bi se zataknili pri istih vprašanjih kot doslej. Delodajalci, ki so marca izrazili odločno nasprotovanje zadnjemu osnutku delovne zakonodaje, naj bi vztrajali, da mora prenovljeni ZDR vključevati redefinicijo odpovednih razlogov, sicer zanje ni sprejemljivo nič od predlaganega.
Kot je znano, je ministrstvo iz drugega osnutka novele ZDR umaknilo predlog, ki je predvidel redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti, tako da bi bil lahko razlog za odpoved delovnega razmerja še "ravnanje ali sposobnost delavca," zaradi katere ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja.
To je predstavnike gospodarstva, ki že dolgo zahtevajo prožnejše odpuščanje, močno razočaralo. Zdaj naj bi na naslednje zasedanje pogajalske skupine sami prišli z novim predlogom redefinicije. Kakšnim, ni znano. Sindikati naj bi bili sicer proti vsem spremembam v tem delu ZDR.
Kaj skrbi delojemalce?
Na ministrstvu naj bi še razmislili, kaj narediti s tem institutom.
Predstavnike delojemalcev še naprej najbolj skrbi predvideni člen v osnutku novele ZUTD, ki narekuje, da bi tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. največ šest mesecev, ki ga bi plačal delodajalec. Bojijo se, da bi delodajalci začeli to uporabljati namesto instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako da bi delavec na koncu dobil manj, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Poleg tega naj bi se bilo mogoče na ta način izogniti tudi varstvu pred odpovedjo varovanim kategorijam ipd.
