Prezadolženi lastnik

Agrokor se potaplja, v Mercatorju pa hočejo, da veste ...

M.K./STA
16. 3. 2017, 15.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Pri Mercatorju zagotavljajo, da ni razlogov za strah. Kljub težavam, ki jih ima njegov večinski lastnik Agrokor zaradi prezadolženosti, nadaljuje poslovanje po začrtani poti.

Bobo
Zaposleni, dobavitelji, upniki in država se nimajo česa bati, zagotavljajo vodilni v Mercatorju.

"Te težave ne bodo imele neposrednih negativnih posledic za Mercator, saj imamo z bankami upnicami do leta 2020 podpisan sporazum, ki nam daje veliko mero samostojnosti glede razpolaganja s sredstvi," so povedali.
Mercatorjev denarni tok bo do leta 2020 povsem samostojen, so zagotovili in spomnili, da je po pogodbi o prestrukturiranju z bankami do tega leta omejeno poseganje lastnikov ter da mu družba ne more dajati garancij, kreditov ali dividend.

Ostale zaveze, ki jih je dal Agrokor ob Mercatorjevem prevzemu, pa se bodo iztekle septembra. V Mercatorju so izpostavili, da se standard pravic zaposlenih oz. sodelovanja s socialnimi partnerji ne bo znižal ter da bodo slovenski dobavitelji imeli pravični delež na Mercatorjevih policah. "Vse te zaveze je Agrokor vedno izpolnjeval," so zatrdili v družbi.

"Dobavitelji, upniki in država se nimajo česa bati"

Ob tem so zagotovili, da se zaposleni, dobavitelji, upniki in država nimajo česa bati. "Mercator bo tudi v prihodnje redno plačeval vse svoje obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, upnikov in države. Je največji delodajalec v Sloveniji, sodeluje pa z največ slovenskimi dobavitelji," so poudarili.

Na socialnem področju po njihovih zagotovilih ne bo sprememb. V sredo je začela veljati nova kolektivna pogodba, podpisana s socialnimi partnerji, so povedali in glede dobaviteljev znova navedli, da so plačilne roke v zadnjih letih močno skrajšali. Od slovenskih na letni ravni kupijo za okoli 500 milijonov evrov blaga, so dodali.

Pri investicijah brez sprememb

Agrokor zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.

Tudi na področju investicij se po njihovih navedbah nič ne bo spremenilo. Družba bo letos nadaljevala z rastjo investicijskih vlaganj v maloprodajno mrežo, v osredju bo nadaljevanje gradnje logistično-distribucijskega centra v Ljubljani, ki je eden ključnih projektov za prihodnji razvoj Mercatorja.

Kot so poudarili, delež slovenskega blaga ostaja enak, trgovina pa je vedno tudi lokalna in tu ne bo sprememb. Med njihovimi potezami v prihodnje so še napori za večjo konkurenčnost, čemur mora slediti vsa veriga, ter optimizacija, so dodali.

Neuradno: 250 milijonov evrov likvidnostnega posojila iz ruskih bank

Na Hrvaškem je završalo, ko so mediji razkrili, da se Agrokor z državnim vrhom pogovarja o svojih težavah s prezadolženostjo. V družbi so v sredo zagotovili, da preučujejo vse možnosti za stabilizacijo poslovanja, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković pa je danes vnovič pozval, naj se stvari ne dramatizira.

Medtem spletne Finance danes pišejo, da mora Agrokor upnikom in lastnikom obveznic PIK (Payment in Kind) po neuradnih informacijah do petka predstaviti načrt finančne sanacije. Na rok naj bi bila namreč po njihovih informacijah vezana tudi grožnja, da bo bonitetna hiša Moody's ta dan zrezala boniteto Agrokorju.

Nad dogovarjanji po navedbah spletne izdaje časnika bdi Agrokorjev svetovalec Alvarez & Marsal, po njihovih informacijah se že izvaja tudi skrbni pregled celotnega koncerna.

Za čas, ko se Agrokor, bančni upniki in lastniki obveznic PIK pogovarjajo, bosta, kot neuradne informacije nadalje povzemajo Finance, ruski banki Sberbank in VTB, največji Agrokorjevi upnici, koncernu odobrili do 250 milijonov evrov likvidnostnega posojila, o čemer danes piše tudi hrvaški T-portal.

S predstavniki Sberbank so se sestali nekateri hrvaški ministri, je potrdil finančni minister Zdravko Marić, a podrobnosti ni razkril. Čeprav so iz hrvaške vlade v teh dneh sporočili, da Agrokorja ne nameravajo reševati z javnim denarjem, pa je prevelik, da bi pustili, da se zruši, po navedbah medijev opozarjajo poznavalci.

Agrokor ima na Hrvaškem in v regiji približno 60 podjetij, vključno z Mercatorjem. Približno 80 odstotkov njegovega poslovanja predstavlja maloprodaja, na proizvodnjo živil odpade približno 17 odstotkov. Zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.