Zujf je leta 2012 sprejela vlada Janeza Janše.
Zato se je kmalu po ponovni oživitvi gospodarstva začelo govoriti tudi o ukinitvi tega varčevalnega zakona. A vlada Mira Cerarja je v obdobju, ko je vajeti ministrstva za finance trdno držal v rokah Dušan Mramor, nadaljevala varčevanje. Ker se je gospodarsko okrevanje leta 2016 nadaljevalo in so pritiski sindikatov postajali vse večji, so z začetkom 2017 številna določila prenehala veljati, nekatera veljajo v omiljeni obliki, nekaj pa jih s sprejemom interventnih zakonov ostaja v veljavi.
Na davčnem področju ostajajo v veljavi dodatni davek na motorna vozila, višja stopnja obdavčitve dohodka iz kapitala, dodatni davek na vodna plovila ter davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč.
Kje še varčujemo in kje ne?
Sindikatom je v veliki meri uspelo odpraviti ukrepe na področju plač v javni upravi. Zujf ne ureja več plač in preostalih prejemkov, temveč se ti sproti določajo s posebnim zakonom. Poleg tega, da bodo v javni upravi plače višje, se lahko javni uslužbenci veselijo dejstva, da je prenehala veljati prepoved zaposlovanja. Na hodnikih javnih ustanov bo bolj živahno tudi zato, ker bodo za delo znova lahko poprijeli tudi študenti. Po več letih se bodo javni uslužbenci spet podali na izobraževanja, ki so jim bila doslej zaradi varčevanja nedostopna.
Cenzus ostaja
Varčevalni ukrepi so v celoti odpravljeni pri denarnih socialnih pomočeh (redna pomoč, izredna pomoč, pogrebnina, posmrtnina) in pri varstvenih dodatkih. Do delne odprave varčevalnih ukrepov je od leta 2016 naprej prišlo pri otroškem dodatku in pri državni štipendiji. Cenzus za pridobitev otroškega dodatka pa tudi letos ostaja 6. dohodkovni razred, torej 64 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oziroma 2590 evrov v štiričlanski družini.
Porodnice in vojni invalidi
Kdaj dokončno slovo: določila naj bi veljala do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.
Nekatera določila Zujfa je podaljšal zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Tako še vedno ostajajo premoženjski cenzusi pri dodatku za veliko družino in pri pomoči ob rojstvu otroka. Pri obeh pravicah cenzus znaša 64 odstotka povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Prav tako ostaja starševsko nadomestilo, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela 90 odstotkov osnove. Nadomestilo znaša sto odstotkov osnove le, kadar osnova ne presega minimalne plače. Vsa nadomestila so hkrati omejena na dvakratnik povprečne plače. So pa tudi ti ukrepi ostali začasne narave, in sicer »veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.« Če se bo rast gospodarstva še nadaljevala, bi torej morali biti tudi ti ukrepi odpravljeni v letu 2018.
Na področju vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja je bila z Zujfom ukinjena pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, starost za uveljavitev pravic po zakonu o vojnih veteranih se je zvišala s 50 na 55 let. Ta dva ukrepa še veljata. V letu 2017 pa se pravica do zdravstvenega varstva vojnim veteranom znova zagotavlja po zakonu o vojnih veteranih.
