»Na nekem naslovu že večkrat nisem dostavil pošte, saj se mi nikakor ni uspelo prebiti mimo psa do poštnega nabiralnika. Strah me je bilo. Naslednji dan pa sem od lastnika prejel kritiko, ker mu nisem dostavil pošte,« je enega iz niza svojih neljubih pripetljajev opisal pismonoša iz okolice Maribora, ki ne želi biti imenovan.
Skrbniki in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali (povodec in nagobčnik, pesjak ali prostor z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra).
V Avstriji naj bi pismonoše s seboj nosili priboljške za pse, v Nemčiji naj bi bila aktualna zamisel, da bi pakete dostavljali z brezpilotnimi letali – droni. In kako je v Sloveniji? Jasmina Roškar, direktorica Službe korporativnega komuniciranja pri Pošti Slovenije, je dejala, da so od januarja do septembra lani zabeležili skupaj 15 ugrizov psov. Leta 2015 pa so evidentirali 21 ugrizov. »Pismonoša je dolžan dostaviti pošiljko, ko njegova varnost ni ogrožena. Če so pri dostavi pošiljk ogroženi, pa imajo navodilo, naj to sporočijo pošti oziroma upravniku; ta se z lastnikom psa dogovori o zagotovitvi varnega dostopa do hišnega predalčnika. V nasprotnem primeru prekinemo izvajanje dostave, o čemer tudi obvestimo Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,« je pojasnila Roškarjeva.
Avtomobilisti so v prednosti
Po 5. členu zakona o zaščiti so nevarne živali tiste, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
Na Pošti Slovenije imajo vsak mesec okoli deset primerov po vsej državi, ko gospodinjstvu zaradi nevarnega psa ne izvedejo dostave. Težave s psi imajo povsod. »Najpogosteje se to dogaja pismonošem na podeželju, ki izvajajo dostavo z motornimi dvokolesi. Težave s psi imajo tudi tisti, ki pošto dostavljajo z avtomobili, vendar imajo v primerjavi s preostalimi to 'prednost', da se lahko pred psom zatečejo v avtomobil,« pravi sogovornica.
Vsak ugriz psa je poškodba pri delu, ki jo prijavijo tudi policiji, in ta postopa v skladu s svojimi pristojnostmi. »Pismonoša se mora čim prej oglasiti v antirabični (protisteklinski) ambulanti, kjer ga pregledajo in po potrebi cepijo proti steklini ter o antirabičnem postopku obvestijo tako lastnika psa kot veterinarsko inšpekcijo. Podatki o ugrizu se vnesejo v centralni register psov, lastnik se mora še isti dan oglasiti v veterinarski ambulanti, kjer se opravi nadzor psa, ki je ugriznil človeka. In lastnik mora nato poskrbeti za tri klinične preglede psa v veterinarski ambulanti. Če ni pripravljen na sodelovanje, ga kaznujejo z globo,« je dejala Roškarjeva. Lastnikom psov priporoča, naj tem onemogočijo prosto gibanje po cestah, hišni predalčnik pa namestijo na varno mesto zunaj ograje. Ali tudi postavitev pesjaka, v katerem naj bo pes vsaj v času dostave. Na Pošti Slovenije so, zaključuje Roškarjeva, preizkusili že več ukrepov, da bi pismonoše zavarovali pred napadalnimi psi, a se pri testiranju niso izkazali za dovolj dobre (elektronski odganjalci psov, spreji in drugo).
Brez evidence
Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor, pravi, da ne beležijo podatkov o tem, koliko gospodinjstvom pošta ni bila dostavljena zaradi nevarnih psov. »Napadi psov se dogajajo, tudi na poštarje. Posebne evidence o tem, kakšen poklic opravljajo napadene osebe, pa ne vodimo,« je zapisal Šadl.
