Poslanci državnega zbora so že junija lani spreminjali pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest, pol leta pozneje, ko se je ta začel uporabljati, pa AMZS opozarja, da so v njem določeni standardi prenizki.
Prebivalce višje ležečih krajev je zmotila predvsem naslednja poved: »Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig.«
AMZS ogorčena nad nižanjem standardov
Jure Kostanjšek, ki je na AMZS vodja področja varna mobilnost, je v izjavi za spletni portal MMC ogorčen nad zniževanjem standardov prometne varnosti. »Ni opravičila za takšno zniževanje standardov,« je dejal in opozoril, da so slovenske ceste že tako v slabem stanju, slaba je tudi vozniška kultura, zdaj pa se zmanjšujejo še osnovne zahteve glede prevoznosti cest. Najbolj pa ga preseneča, je še dejal, da vsak voznik oziroma lastnik avtomobila že tako in tako namenja precej denarja za vzdrževanje cest (pri registraciji vozila in podobno), zato ne razume, zakaj bi rado ministrstvo zdaj varčevalo pri denarju, ki je v osnovi namenjen ravno temu.
Zimska služba se vrača na cesto. Vlada varčuje pri regionalnih cestah, na avtocestah ne bo sprememb.
MZI odgovarja: Brez verig tako in tako ne gre
Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) na očitke odgovarjajo, da zagotavljanje prevoznosti na cestah z vzdolžnim naklonom nad deset odstotkov ne pomeni znižanja ravni vzdrževanja: »Gre le za uskladitev pravilnika z dejanskim stanjem.« Kot pojasnjujejo za spletni portal, pravilnik določa, da se cesta šteje za prevozno, če je promet mogoč z uporabo zimske opreme vozil.
Stroški čiščenja hribovskih in gorskih cest bi bili preveliki
Jure Kostanjšek, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS: »Ni opravičila za takšno zniževanje standardov.«
»Zagotavljanje prevoznosti hribovskih in gorskih cest z velikim vzdolžnim nagibom, v vseh razmerah brez uporabe snežnih verig, bi pomenilo veliko povečanje stroškov zimske službe, kar glede na praviloma majhno gostoto prometa na teh cestah ni upravičeno in je v luči pomanjkanja finančnih sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje cest težko opravičljivo,« spremembe še pojasnjujejo na ministrstvu, kjer so, kot so nam dejali, pri spremembi pravilnika »sledili potrebam uporabnikov in zagotavljanju njihove varnosti v cestnem prometu«.
Kostanjšek (AMZS) je ob tem opozoril, da tudi tisti minimalni ekonomski prihranek ne bo vreden slabše pretočnosti, stanja in varnosti na cestah.
Na avtocestah ni bistvenih sprememb
Predstavnik Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) za odnose z javnostmi Marjan Kolar pa je za portal pojasnil, da Dars zdaj ne ravna nič drugače kot v obdobju pred začetkom veljave spremenjenega pravilnika, saj jih nove določbe ne zadevajo: »Na slovenskih avtocestah nimamo klanca z več kot 10-odstotnim naklonom. /.../ Pravilnik, kar zadeva zimsko vzdrževanje avtocest, v ničemer ne vpliva na naše delo v primerjavi z minulimi leti.«
Pozimi divjad liže sol
V nekaterih evropskih državah so biologi že pred dvema desetletjema predlagali, naj se za preprečevanje zamrzovanja cest NaCl nadomesti s CaMg-acetatom. Po Bradačevem mnenju bi bilo smiselno, da se na najbolj problematičnih območjih in odsekih cest podobna zamenjava izvede tudi pri nas.
Ko se zima preveša v pomlad, naj bodo vozniki posebej pozorni na divjad, ki se lahko zadržuje ob cesti, opozarja Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije: »Ob prehodu s suhe na svežo, zeleno hrano potrebujejo prežvekovalci velike količine soli; zaradi zimskega soljenja cest je njena dostopnost ob cestišču pomemben dejavnik, ki privablja živali v neposredno območje cest in lokalno vpliva na povečanje povoza prežvekovalcev, zlasti v zimskem času ter zgodaj spomladi.«
