Slovenija

Kaj razkriva "Ozadje primera ugrabljenih dečkov"

M.K., E.R
8. 4. 2016, 09.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Na družabnih omrežjih je objavljeno besedilo, ki razkriva imena vpletenih socialnih delavk in spregledana dejstva. V ospredju tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov. Svoje ugotovitve v zvezi s primerom pravkar predstavlja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Tone Dolčič, ki jo zanima kako je bila ob namestitvi v rejniško družino ugotovljena največja korist otrok.

Svet24
Stara starša sta pripravljena iti do konca, da vnuka dobita nazaj.

Ministrica bo za mnenje zaprosila informacijsko pooblaščenko

Glede na zahtevo po varovanju osebnih podatkov, bo ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak zaradi številnih različnih zgodb, ki se pojavljajo v zvezi z namestitvijo dveh velenjskih dečkov v rejniško družino, zaprosila informacijsko pooblaščenko, da pregleda dokumentacijo in pove, katere informacije glede primera lahko pove v javnosti.

O otrocih naj ne odloča ulica

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogajanja v primeru dečkov iz Velenja, ki sta bila nameščena v rejniško družino. Ob tem so opozorili, da presoje, kaj je največja korist za dečka, ne morejo biti stvar ulice oziroma protestnih shodov.

"ZPMS ne bo polemizirala ali se kakor koli opredeljevala, ali je prav, da sta dečka v rejniški družini ali bi bilo bolje, da bi zanju v celoti skrbeli stari starši. Opažamo pa, da se v številnih medijih, na družabnih omrežjih in tudi drugod o tem širijo polemike, ki v nekaterih primerih presegajo mejo dostojnega govora. Zgodba pa je dobila tudi politični prizvok," je v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisala predsednica ZPMS Darja Groznik.

##IMAGE-375582##

V besedilu z naslovom "Ozadje primera ugrabljenih dečkov", ki ga je na družabnem omrežju Facebook objavila, Katarina Goričan Pokrivač v zvezi z ravnanjem CSD Velenje v primeru namestitve dveh dečkov v rejniško družino, navaja več, po njenem mnenju spregledanih dejstev, ki naj dodatno osvetlijo neustreznost postopka.

Avtorica besedila, sicer profesorica na mariborski III. Gimnaziji in humanitarka, piše, da so "socialne delavke Vanja Dina Dobovičnik, Judita Podjaveršek Krajnc in Lidija Hartman Koletnik ... v primeru dveh ugrabljenih dečkov storile hud zločin zoper malčka, stara starša in zoper državo."

Povzročile naj bi nepopravljivo škodo v psihi nedolžnih dveh malčkov, vseživljenjske traume, šok in stres nenadne odtegnitve od ljubljenih dveh svojcev. Zato bi, po mnenju avtorice, "morale odgovarjati pred zakonom za vse kršitve, za vsa dejanja, biti nedvoumno in jasno predstavljene kot krivci primera in biti ostro sankcionirane za vse te kršitve."

Ključno varovanje osebnih podatkov

V ospredje zgodbe o odvzemu dveh dečkov prihaja dejstvo pomena varovanja osebnih podatkov. Tako na socialnem inšpektoratu kot na ministrstvu za delo ves čas ponavljajo, da zaradi varovanja osebnih podatkov o prizadeti družini, ki jo centri za socialno delo spremljajo še od časa pred rojstvom obeh dečkov, ne morejo razkriti vseh dejstev zaradi varovanja podatkov. Ministrica Anja Kopač Mrak bi, da bi javnost prepričala glede pravilnosti odločitev velenjskega CSD, želela razkriti nekatere podatke o družini, s katero se CSD ukvarja že od leta 2009 in vprašanje je, ali se bo s tem strinjala informacijska pooblaščenka. 

Ali ministrica koga ščiti?

Kot namigujejo nekateri mediji naklonjeni opoziciji naj bi ministrica Anja Kopač Mrak ščitila strankarskega kolego in direktorja CSD Jurija Šumečnika, ki ga je ustoličila na mesto direktorja. Stara starša dečkov naj bi  vlogo za rejniško dodelitev obeh dečkov oddala na CSD Slovenj Gradec. Direktor Jurij Šumečnik pa naj te vloge sploh ne bi predal naprej, zaradi česar stara starša nista bila niti stranki v postopku.