Slovenija

Začelo se bo že jutri! Kje bodo ograjo najprej postavili, kako visoka bo in kdo jo bo postavljal?

STA/G.G:
10. 11. 2015, 14.18
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Premier Miro Cerar je dejal, da se je vlada odločila, da bodo v naslednjih dneh začeli na meji s Hrvaško postavljati začasne tehnične ovire, tudi ograjo, če bo potrebno. Meja ostaja odprta, a nadzorovana, je poudaril. Izključni namen ovir bo namreč usmerjanje prehoda beguncev, je še pojasnil Cerar. Že jutri naj bi začeli ograjo graditi na območju Haloz in Brežic.

STA
Kdo bo postavljal ograjo, še ni znano.

STA

"Kot človeku mi je težko, ko se odločam o tem, da bomo postavljali določene tehnične ovire, nikakor si ne želim Evrope, ki bi se spet zapirala z mejami. Ampak kot predsednik vlade moram prevzeti odgovornost, da se zagotovi nadzorovan pretok beguncev, da preprečimo humanitarno katastrofo ter zagotovimo varnost."

Cerar je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil sklepe ponedeljkove vladne seje, spomnil, da je na poti proti Sloveniji okoli 30.000 beguncev in tudi število ljudi, ki še naprej prihaja v Grčijo in se nato odpravlja proti srednji in zahodni Evropi, se ne zmanjšuje.

Ob tem pa se zaveze iz Bruslja za varovanje zunanje meje EU ne uresničujejo. Gre torej za situacijo, v kateri se Slovenija "lahko že jutri" sooči z izjemnim navalom ljudi. Hkrati pa je Avstrija po Cerarjevih zadnjih informacijah že sporočila, da bo sprejemala po 6000 beguncev dnevno, podobno bo po besedah Cerarja ravnala Nemčija.

Zaradi tega se lahko zgodi, da bo na tisoče ljudi ostalo v Sloveniji, ob prihodu zime in s tem nizkih temperatur pa lahko pride do humanitarne katastrofe, je dejal, saj jim pristojni ne bodo mogli zagotoviti dovolj bivalnih namestitev, hrane, pijače, obleke in oskrbe. Tak zamašek lahko pripelje tudi do ogrožanja varnosti v Sloveniji, je še menil.

Ograje bodo visoke 1,8 metra

Z načrtom vlade so se že seznanili župani štirih obmejnih občin v Spodnjem Podravju - Cirkulan, Žetal, Podlehnika in Zavrča. Po besedah župana Zavrča Mirana Vuka so se na sestanku pogovarjali o zaščiti meje v naslednjem obdobju, potem ko je vlada sprejela sklep, da se meja zavaruje.

Kot je pojasnil Vuk, s postavljanjem ograj začnejo v sredo zjutraj, postavljali jih bodo v več občinah hkrati, in sicer najprej tam, kjer je teren najbolj prehoden, hriboviti deli pa pridejo na vrsto nekoliko pozneje, je pojasnil Vuk. V završki občini bo po njegovih besedah najprej na vrsti del ob Dravi med njihovo občino in občino Gorišnica ob zeleni meji. Po Vukovih besedah bodo ograje, ki bodo visoke okoli 1,8 metra, začasne in varovane. Z njimi želijo preprečiti razpršenost migrantov po obmejnih krajih in jih preusmeriti na tiste prehode, kjer so za njih pripravljeni centri.

Kot je navedel, so občine pozvali, da pri postavitvi pomagajo z gasilci in civilno zaščito, pristojni pa so osebno stopili v stik tudi z vsakim lastnikom parcel, na katerih bo stala ograja. Ob tem je poudaril, da bodo ceste med kraji ostale odprte, prav tako ne bo moten prehod po poteh, kjer se ljudje vozijo s kmetijskimi stroji.

Sam je sicer mnenja, da se vlada ni odločila za pravi ukrep, saj bo meja zavarovana le deloma, tako da bo ograja prebežnike usmerjala proti legalnim prehodom. Vuk je še povedal, da naj bi pri postavljanju sodelovala vojska, policija in civilna zaščita, pri čemer bo policija poskrbela predvsem za varovanje tistih, ki bodo ovire postavljali.

Slovenija bo pazila, da ne bi prejudicirala meje

"Hrvaška vlada bo uveljavila vse potrebne ukrepe, da bi zavarovala hrvaške državne interese. Hrvaški državljani so lahko mirni, ker se je vlada pripravljena odzvati na vsako situacijo," sporoča hrvaška vlada.

Po postavljanju ovir namerava država po zagotovilih Cerarja spoštovali vse predpise, poudarja pa, da je mejni režim specifičen in da tu "veljajo neka posebna pravila". Kjer meja s Hrvaško ni določena, bo država tudi pazila, da ne bi prejudicirala meje, je zagotovil.

Skupaj s postavljanjem tehničnih ovir se država po besedah Cerarja trudi povečati zmogljivosti za začasen sprejem migrantov, predvsem prostorov, ki so ogrevani, pri čemer pa premier izpostavlja, da imamo kot dvomilijonska država omejene zmožnosti.

Država bo po besedah premierja dnevno sprejela toliko migrantov, kot jih bo lahko oskrbela in kot jih bo lahko usmerila naprej v Avstrijo. "Bistveno je, da je omogočen pretok, saj ima Slovenija omejene možnosti oskrbe in namestitve," je poudaril.

Tudi Hrvati bodo lahko migrante z vlakom še vedno pripeljali do meje. "Namen je namreč le preprečiti nenadzirano in razpršeno prehajanje meje," je dejal Cerar in dodal, da bo država ukrepe v prihodnje krepila v skladu s položajem.

O vseh svojih potezah po zagotovilih premiera Slovenija obvešča druge države, še posebej članice EU. Danes je tako namere Slovenije Cerar že predstavil hrvaškemu premierju Zoranu Milanoviću in avstrijskemu kanclerju Wernerju Faymannu. Država izvaja tudi širše diplomatsko obveščanje o ukrepu. Tako bo zunanji minister Karl Erjavec položaj pojasnil svojima italijanskemu in avstrijskemu kolegu, Cerar pa bo o omenjenem "začasnem usmerjevalnem ukrepu" obvestil tudi predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega Sveta.

Ob tem je Cerar tudi zagotovil, da postavitev tehničnih ovir ni predlagala EU ali katera od njenih članic. "Za to smo se odločili sami in avtonomno," je dejal in dodal, da je Slovenija takšen ukrep napovedovala že nekaj časa.

Reuters
Tako so mejo s Hrvaško zavarovali madžarski vojaki.

Avstrija podpira Slovenijo

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je medtem pozdravila odločitev Slovenije, da zaradi pričakovanega večjega vala beguncev na meji s Hrvaško postavi tehnične ovire. "Vedno sem trdila, da mora biti glavni cilj zaščita naših zunanjih meja. Schengenski sistem stoji in pade z varovanjem schengenske zunanje meje," je opozorila avstrijska ministrica in dodala, da je zato odločitev slovenske vlade, da okrepi varovanje meje, "absolutno prava odločitev". "S tem naši sosedi dokazujejo, da odgovorno ravnajo z našo skupno zunanjo mejo in imajo zato našo polno podporo," je dodala Mikl-Leitnerjeva.