"Res je, da imamo strategij že veliko, in res je tudi, da ob tem očitno še nobena ni bila dovolj prepričljiva, da bi imeli jasno sliko o tem, kam želimo, in kako bomo tja prišli," je dejala Bratuškova na odprtju posveta z naslovom Podporno okolje za inovacije in podjetništvo, ki danes poteka v Ljubljani. Poudarila je, da pri pametni specializaciji ne smemo govoriti le o tehnologijah in "znanstvenikih v njihovih laboratorijih". "Treba je gledati širše, inovativni moramo biti povsod, tako v industriji, storitvah kot pri razvoju podeželja, in še kje," je dejala, ob tem pa pojasnila, da inovativnost pomeni, da moramo postati še bolj odprti, tako v smislu izvoza in mednarodnega povezovanja kot v smislu privabljanja talentov in kapitala v Slovenijo.
"Če hočemo ustaviti beg možganov, moramo doma ustvariti privlačna in mednarodno konkurenčna okolja. Že ob ustvarjanju znanja moramo dati večji poudarek uporabe tega znanja v dobrobit celotne družbe," je dejala. Pri strategiji pametne specializacije po njenih besedah ne gre le za dokument, s katerim bo Slovenija prišla do evropskih sredstev. "Pametno specializacijo je treba razumeti kot proces, ki se ne bo končal s sprejetjem strategije - v resnici se zgodba takrat šele začenja," je dejala.
Evropski komisar za regionalno politiko Johaness Hahn pa je v vnaprej posnetem nagovoru poudaril, da gre pri oblikovanju strategije v bistvu za proces podjetniškega odkrivanja tistih segmentov gospodarstva, ki imajo najboljši potencial za rast. Ocenil je, da je Slovenija pri pripravah za finančno obdobje 2014-2020 na dobri poti, ob tem pa poudaril, da Evropska komisija spremlja prizadevanja države za reformo porabe evropskih sredstev. Prioritete se v trenutni finančni perspektivi namreč premikajo od infrastrukturnih projektov k investicijam, ki so usmerjene v spodbujanje konkurenčnost na področju inovacij in podjetij.
"Ste v ključnem momentu v procesu pametne specializacije - odločiti se morate, kako zožiti prioritetna področja. To je namreč edini način za ustvarjanje pametnejših in bolj usmerjenih investicij z večjim učinkom in višjo dodano vrednostjo," je dejal Hahn. Strategija pametne specializacije je strateški dokument države, ki določa prioritete na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. Je eden od pogojev za dostop do sredstev evropskih strukturnih skladov na področju inovativnosti.
Kot je na posvetu pojasnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, med širše prioritete slovenske strategije pametne specializacije spadajo spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja, povezovanja znanja in gospodarstva ter internacionalizacija slovenskih podjetij.
Današnji dogodek je prvi v nizu treh, ki bodo namenjeni javni razpravi o strategiji pametne specializacije. Že v četrtek bo v Ljubljani potekal posvet na temo verig vrednosti, tretji dogodek pa bo potekal 29. maja v Mariboru.
Dokončna, konkretnejša različica dokumenta bo po načrtih službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko novelirana in potrjena do konca junija. Vodja službe, državna sekretarka Andreja Kert, je v današnjem nagovoru poudarila, da pri pripravi strategije ne gre za povsem nov začetek, ampak zgolj nadaljevanje - v razpravah je doslej namreč sodelovalo že več kot 400 oseb. Ob tem je poudarila, da strategija naslavlja pomembni področji raziskav in inovativnosti, ki so na vrhu proračunskih prioritet EU.
Za dostop do sredstev strukturnih skladov na področju inovativnosti ima Slovenija po njenih besedah v tehničnem smislu pogojenih za 536 milijonov evrov sredstev, dejansko pa bo strategija podlaga za izvrševanje kar 1,2 milijarde evrov strukturnih skladov, kar je 36 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev v okviru nove kohezijske politike. Kertova je poudarila, da strategijo ne sprejemamo zaradi Bruslja, temveč zase. "Treba jo je izkoristiti kot platformo za začetek novega poglavja na področju inovativnosti, podjetništva, razvoja, raziskav in razvoja inovacij," je dejala.
