Mobilna verzija
22:23 16. januar 2018

Izbira varčevanja v vzajemnih skladih je lahko pameten izbor

Katja Bogataj Kopriva/finančna svetovalka, KD Skladi
0

Se sprašujete kam z denarjem zaradi izredno nizkih bančnih obrestnih mer?

denar, vzajemni skladi

Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so lahko vzajemni skladi zaradi svojih prednosti na dolgi rok pameten izbor. Foto: Profimedia

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi Foto: Osebni arhiv

Prav tako v zadnjem času pogosto beremo o tem, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, tudi vlog prebivalstva. Takšne ocene izhajajo iz dejstva, da banke za te depozite obresti praktično ne plačujejo, zaradi česar lahko zaključimo, da gre za nek “mrtev kapital”, saj vam ne pokriva niti inflacije. Na drugi strani pa ima povprečni slovenski vlagatelj večino privarčevanih sredstev prav v depozitih oziroma kar na transakcijskem računu na bankah. A ker so obresti tam tako rekoč nične, pozornost vse bolj privabljajo vzajemni skladi. Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so lahko vzajemni skladi zaradi svojih prednosti na dolgi rok pameten izbor. In kdaj začeti? Vedno poudarjam, da dlje kot vlagatelj varčuje, več ima lahko privarčevanega na koncu. Torej zakaj ne kar sedaj?

Pri tej alternativi varčevanja se morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnosti, kot je to v primeru varčevanja na banki, kjer vam le-ta jamči določeno fiksno donosnost, pri vzajemnih skladih ne morejo. In kakšno obliko vzajemnega sklada torej izbrati? Če pogledamo, da finančni strokovnjaki z Benjaminom Grahamom na čelu učijo, da je potrebno investirati na način čim večje razpršenosti tudi znotraj naložbenih razredov, torej med delnice, obveznice in denar, je lahko zelo primerna izbira globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo. Zakaj razpršiti? Samo z vlaganjem denarja v večje število delnic, obveznic in instrumentov denarnega trga in ob tem v različne panoge ali v enem pristopu v globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo, se lahko vlagatelji zanesljivo zaščitijo pred tveganji, da bi se ob izbiri teh vrednostnih papirjev povsem zmotili. Tudi globalen vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko zaradi svoje široke naložbene strukture zelo prilagaja kapitalskemu trgu. Kaj to pomeni? Med rastjo delniških trgov v večjem odstotku investira v delniške naložbe, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporeja v varnejše oblike naložb, kot so to državne in podjetniške obveznice, zamenljive obveznice, instrumente denarnega trga, depozite in denar. Zaradi svoje globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos. Takšna razpršitev ne le da minimizira vlagateljevo nagnjenost k napakam, ampak tudi maksimira njegove možnosti, da ima pri izbiri »prav«.

Zakaj varčevanje v vzajemnih skladih?

Ta način je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih preko borze dokaj preprost, saj vlagatelju ni treba odpirati trgovalnega računa, kot je to obveza pri borznoposredniški hiši. V tem primeru vlagatelj ob pomoči finančnega svetovalca zgolj izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni, podpiše in izroči pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj lahko traja le nekaj minut. Za vse ostalo, torej za plemenitenje teh vplačanih sredstev pa poskrbi vzajemni sklad oziroma upravitelj izbranega sklada.

Vzajemni skladi so namenjeni vsem in še posebej tistim vlagateljem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je tudi uvedba krovnega sklada, ki je od leta 2009 naprej vlagateljem prinesel kar nekaj prednosti, med drugim odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Torej prehodi kot oblika optimiziranja vlagateljevih sredstev znotraj krovnega sklada, niso ne davčno in pri večini družb za upravljanje tudi ne stroškovno obremenjeni, kar je za vlagatelje v sklade lahko velika prednost v primerjavi z neposrednim kupovanjem delnic na borzi. Davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Pri delnicah na primer ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji oziroma ob t. i. »zamenjavi« za druge delnice.

Prednost pri vlaganju v sklade je tudi ta, da vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo strokovnjaki, ki so za to usposobljeni. To pomeni, da premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Le-ti poskrbijo, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja. Ob temu pa premoženje vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada. Ob izbiri globalnega vzajemnega sklada s fleksibilno strukturo pa že vlagatelj sam zmanjša tveganje izbora naložbe.

Vaš prispevek