Možnosti investiranja

ABC o skladih

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka KD Skladi
3. 7. 2017, 07.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Vseskozi govorim in pišem o možnostih in o pravilih investiranja ali varčevanja v vzajemne sklade zato se bomo danes dotaknili razlage, kaj so sploh vzajemni skladi.

Profimedia

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi

Vzajemni skladi so v našem okolju najpogostejša izbira za plemenitenje sredstev. Sklad je kot košarica naložb, kjer ima lahko en sam sklad tudi do 100 ali več različnih naložb v obliki delnic, obveznic ali drugih finančnih instrumentov. Vlagatelju omogoča, da vlaga svoja sredstva v izbrane vrednostne papirje že z enim samim nakupom točk sklada. Zaradi tega in hkrati tudi zaradi drugih razlogov je lahko vzajemni sklad odličen način za začetek investiranja ali varčevanja.

Z razumevanjem osnov takšnih načinov varčevanja lahko preidemo iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere ne dosegajo niti višine inflacije in zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, kjer pa je dogajanje odvisno od dogajanj na kapitalskih trgih. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam zagotovo lahko olajša, da s svojimi prihranki ravnate preudarno. Ob izbiri vam lahko pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.

Portfelj je kot košarica

In kaj je portfelj? Portfelj si lahko predstavljamo, kot »košarico« v kateri zbiramo različne predmete, v našem primeru sklade. Z vidika investiranja pomeni portfelj »košarico« investicij posameznega vlagatelja. Naložbe v portfelju tako ustvarjajo različno izbrani vzajemni skladi, ki ustvarjajo različne donose. Ob tem pa izkazujejo različne stopnje tveganja in so v večji ali manjši meri povezane z dogajanji v gospodarstvu in s kapitalskim trgom. Ob tem si lahko vlagatelj sestavi takšen portfelj skladov, ki je v skladu z njegovim odnosom do tveganja. Tisti vlagatelj, ki prenese višje tveganje, zaradi pričakovanega višjega zaslužka in mu ob tem morebitna izguba ne predstavlja težave, bo njegov portfelj vseboval več tveganih naložb oziroma skladov in obratno. Vlagatelj z netoleranco do tveganja pa bo lahko oblikoval portfelj z manj tveganimi skladi.

Ne stavite samo na enega konja

Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogoča nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti, da premoženje sklada upravljajo strokovnjaki, ki lahko dosežejo višje donose kot običajni vlagatelj ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada. Kot sem že na začetku omenila, ima sklad lahko tudi do 100 ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.

Kako sklad deluje?

Z vsemi vloženimi sredstvi sklada se na kapitalskih trgih kupujejo različni vrednostni papirji. Tako se premoženje sklada razporedi med različne vrednostne papirje v takih razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki sklada. Vsak sklad je kot »košara«, ki vsebuje več različnih vrednostnih papirjev: od domačih in tujih delnic, obveznic, zakladnih menic do drugih finančnih instrumentov. Investiranje v skladih je lažje in ugodnejše, kot če bi vlagatelj sam investiral v posamezne vrednostne papirje na borzi. Poleg tega mu omogoča, da vstopi na svetovne borzne trge že z nizkimi zneski – mesečno tudi do 30 evrov. Za to ne potrebuje časa in znanja, da bi vsakodnevno spremljal gibanja posameznih delnic na borzi, saj v njegovem imenu premoženje sklada upravljajo strokovno usposobljeni upravitelji.

Kaj so lahko cilji posameznega sklada?

Vlagatelj lahko izbira med različnimi vzajemnimi skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na naložbeno politiko, ki upravitelju določa, katere vrednostne papirje lahko vključi v portfelj sklada in v kakšnem deležu. In medtem ko vlagatelj varčuje za svoje cilje, kot so pokojnina, šolanje otrok, nakup stanovanja ali avta ter drugo, hkrati postane del svetovnih zgodb. Med skladi lahko tudi davčno ugodno in brez stroškov prehaja ter prilagaja svojo strategijo glede na svoje vrednote in potrebe. In to je širša ideja vzajemnih skladov.