»Mrtva usta ne govorijo«

Sojenje zaradi napeljevanja k trojnemu umoru, on prišel z zamudo

Gabrijel Toplak
19. 11. 2016, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Alexander Žlender, ki mu sodijo zaradi domnevnega napeljevanja k trojnemu umoru pred 23 leti v Beogradu, je pred sodnico molčal.

STA
Žlender naj bi ukazal uboj z besedami, da »mrtva usta ne govorijo.«

Sojenje Alexandru Žlendru, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru pred letom dni oprostilo obtožb, da je pred 23 leti v Beogradu sodeloval v trojnem umoru, višje sodišče pa je to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvi stopnji, se je včeraj začelo precej nenavadno.

Žlender, tako obtožnica, je 9. oktobra 1993 sodeloval pri zločinu, v katerem so zaradi strelov Radovana Joksića v Beogradu umrle tri osebe.

Kje je Žlender?

Pa ne zato, ker bi se ponovila zgodba izpred nekaj dni, ko se je obravnava zaključila s prepirom med sodnico Andrejo Lukeš in obdolženim, ki je po pol ure razburjen zapustil sodno dvorano z besedami, da ne priznava tega sodišča. Včeraj ob 9. uri, ko je bila razpisana obravnava, je bila zatožna klop še vedno prazna in marsikdo je pomislil, da Žlendra ne bo, zato je sodnica zanj za naslednjič odredila prisilni privod. In ko smo se novinarji z njegovo odvetnico Tanjo Kompara ter okrožnim državni tožilcem Darkom Simoničem približevali vratom, da zapustimo sodišče, je skoznje s 25-minutno zamudo stopil Žlender. Ker je kasneje pred sodnico molčal, mu je besedo »vzela« njegova odvetnica Kompara. Sodišču je v njegovem imenu predlagala, da znova predstavijo nekatere dokumente iz faze sodne preiskave in s prejšnjega sojenja, iz katerih je v glavnem razvidno, da obramba oporeka obtožbam.

Ko so policisti Žlendra našli v Sloveniji, ga zaradi slovenskega državljanstva niso izročili Srbiji. In ta je kazenski pregon odstopila Sloveniji. 

Vietnamski sindrom

Iz tega, kar je v slabih dveh urah brala sodnica, je bilo mogoče razbrati, da se je obramba precej osredotočila na pričanje Radovana Joksića, ki je streljal v Beogradu. Po njihovem mnenju je priča neverodostojna, saj je pred tragičnim dejanjem sodelovala v vojnih operacijah in po pričevanju njegove matere na ukaz sodelovala pri najhujših vojnih zločinih. Ne priznavajo niti izvedenskega mnenja srbskih psihiatrov, saj naj bi Joksić trpel za vietnamskim sindromom, ki po travmatičnih izkušnjah prizadene večino vojakov. Tožilec je trditve odvetnice zavrnil, saj je Joksić vse priznal in opisal potek dogodkov.