Finančne krize

Ne nosite vseh jajc v košari

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka
23. 9. 2017, 14.02
Deli članek:

Kaj se lahko naučimo iz preteklih finančnih kriz?

Profimedia

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi

Od začetka globalne finančne krize, kjer je razloge zanjo treba iskati predvsem v deregulaciji finančnega sektorja na globalni ravni, je minilo natanko 10 let. Razlog, ki je vodil do nastanka krize, je bila torej pomanjkljiva regulacija, ki je omogočila finančnim institucijam nenadzorovano trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se je kasneje izkazalo, da je šlo za trgovanje z “gnilimi jabolki” in povzročilo pok nepremičninskega balona v ZDA.

Gospodarstvo Evropske unije raste že peto leto zapored

V naslednjih letih je finančna kriza, postala še bančna kriza in kriza državnega dolga ter je kmalu prizadela realno gospodarstvo. Evropska unija je zdrsnila v najhujšo recesijo v svoji zgodovini, kar je pustilo globoke sledi na državljanih, podjetjih in na gospodarstvih. Čeprav se kriza ni začela v Evropi in jemed vodilnimi svetovnimi ekonomisti obveljalo prepričanje, da je izvirni greh krize ameriški nepremičninski mehurček iz leta 2006, so morale evropske institucije in države članice odločno ukrepati, da bi ublažile njene posledice in odpravile pomanjkljivosti prvotne ureditve monetarne in ekonomske unije. Po 10 letih lahko rečemo, da so se odločni ukrepi obrestovali, saj gospodarstvo Evropske unije raste že peto leto zapored, banke so trdnejše, brezposelnost je na najnižji ravni od leta 2008, javne finance so v boljšem stanju in naložbe se spet povečujejo.

Kaj je finančna kriza?

Za nepoznavalce ekonomskih zakonitosti bi lahko izraz finančna kriza pojasnila z nekaj definicijami. Na primer, več kot 30 % padci cen finančnih naložb; množičen "beg" vlagateljev in umik njihovih naložb s finančnega trga, ustvarjanje vse večje panike; finančne naložbe lahko postanejo nelikvidne (kar se je zgodilo z določenimi naložbami na Balkanu po letu 2007); istočasna kriza na več različnih finančnih trgih hkrati, kot se je to zgodilo po letu 2007. Pogosta značilnost finančne krize je tudi znaten vpliv na realno ekonomijo.

Kriz ne moremo preprečiti

Zgodovina kaže, da dolgoročno finančnih kriz ne moremo preprečiti in vsaka nova kriza lahko prinese nekaj povsem novega. In zadnje čase opažam, da se ponovno pojavljajo navedbe o možnih pokih balonov, tako na strani dobro poznanih investicijskih razredov kot so delnice, delniški skladi, obveznice in obvezniški skladi, kot tudi na strani novo prihajajočih investicijskih razredov, kot so na primer zelo ozko usmerjene naložbe v kripto valute. Prav tako se govori o pregrevanju delniškega trga, saj se vrača pretirani optimizem. Po drugi strani pa trge ženejo dobri gospodarski podatki, kot je solidna gospodarska rast glavnih ekonomij, še vedno nizke obrestne mere, vedno bolj zdravo podjetniško okolje, zdrave gospodarske panoge, rast investicij in vse nižja brezposelnost ter večanje zasebne potrošnje. Ob vsem tem pa je dobro vedeti, da so tako finančni trgi kot tudi ostali investicijski trgi (med drugim tudi nepremičnine, umetnine, žlahtne kovine ter ostalo) zelo nagnjeni tako k pozitivnim kot negativnim ciklom, saj je bistvo vseh investicijskih razredov predvsem zaupanje v njihove izdajatelje oziroma v njihovo zmožnost, da obljube izpolnijo. Ko zaupanje v izdajatelja izgine, se cena izdanih investicijskih razredov močno zniža ali pa jih nihče ne želi kupiti. In šele kopride do množičnega pojava izgube zaupanja, lahko govorimo o finančni krizi ali o možnem poku določenega investicijskega razreda.

Kaj pa se lahko vlagatelji naučijo iz preteklih kriz?

Najbolj pomembno je, da razpršijo (diverzificirajo) svoja sredstva na globalni ravni ter hkrati na več investicijskih razredov, seveda glede na njihovo subjektivno sprejemanje tveganja in njihov časovni horizont plemenitenja. Izbirajo lahko med nizko tveganimi naložbami, kot so bančni depoziti, denarni skladi, obveznice in obvezniški skladi, žlahtne kovine, nepremičnine do višje tveganih delnic, delniških skladov in visoko tveganih ter špekulativnih naložb, kot so to ozko usmerjene naložbe. Ob tem pa se je treba zavedati, da ozko usmerjene naložbe vidimo kot špekulativne naložbe in se jim je primerno izpostaviti le v manjšem odstotku celotne investicije, kljub potencialno visokim donosom, saj le-ti niso garantirani in kaj hitro se lahko »vroča« zgodba obrne v bolečo negativno izgubo. Za nepoučene vlagatelje ozko usmerjene naložbe še zdaleč niso primerne. Zelo pomembna je dodatna previdnost tudi pri večjih vplačevanjih v neregulirane zgodbe ali projekte, prav tako bodite pozorni ob produktih, kjer se ponujajo nerealno visoki donosi.

V konzervativnem pogledu vsakdo, ki kupuje t. i. »vroče zgodbe«, špekulira ali igra na srečo. Špekuliranje je vedno zabavno, ko ti gre dobro. Če že želite, potem to poizkusite z manjšo vsoto denarja, in nikoli ne dodajajte denarja samo za to, ker je neki investicijski razred ali borza zrasla, in ker so na vidiku dobički. Tako kot obstaja modro investiranje, obstaja tudi modro špekuliranje. Bistvo varčevanja ali investiranja ni ustvariti več denarja od drugih, ampak zaslužiti dovolj za lastne potrebe. Pomembno je, da imate finančni načrt in disciplino, ki vas bo vodila tja, kamor želite priti. Ob vsem tem pa si zapomnite, ne nosite vseh jajc v eni košari, razpršite jih in bodite preudarni ter investirajte modro.