Preudarno investiranje

Pohlep in strah sta vaša največja sovražnika

Nina Jazbec / finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.
11. 9. 2017, 12.00
Posodobljeno: 11. 9. 2017, 12.15
Deli članek:

Želja vsakega vlagatelja je, da bi vstopil na delniški trg v najustreznejšem trenutku, torej takrat, ko cene delnic dosežejo najnižjo raven in seveda izstopil, ko so le te na vrhu.

Profimedia
Na ministrstvu so odločeni, da Slovenija pri doseganju dolgoročne vzdržnosti javnih financ ne bo zavirala gospodarske rasti.

Sliši se lepo, toda izkazalo se je, da je to strategijo skorajda nemogoče uresničiti v praksi. Posledica lovljenja pravega trenutka za vstop in izstop v večini primerov pomeni nižji donos.

Eno izmed najpogostejših vprašanj vlagateljev, ki pridejo na finančni posvet ob načrtovanem vplačilu v vzajemne sklade, je, ali so delnice drage ali poceni in koliko lahko še zrastejo ali padejo ter kateri so tisti skladi, ki bodo v prihodnje najbolj rasli?
Ker je težko oceniti, kdaj je najbolj primeren čas za investiranje sredstev v vzajemni sklad, je za vlagatelje, ki nimajo izkušenj z varčevanjem na kapitalskih trgih, priporočljivo, da svoja presežna sredstva investirajo večkratno. Če naložbeni znesek razporedite na več zaporednih vplačil, se boste izognili ugibanju, kdaj je najboljši trenutek za vplačilo. Bistveno pa je, da vlagatelj izbere naložbo glede na svojo nagnjenost k tveganju, prilagojeno svojim pričakovanjem in ciljem ter želenemu času trajanja naložbe.

Največja napaka ki jo lahko naredite je, da sredstev ne razpršite

Osebni arhiv
Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.

Pomembno je tudi, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem. Temu rečemo volatilnost oziroma nihajnost, ki je prisotna ves čas. Nihanja so na kratek rok lahko zelo velika, vendar se z daljšanjem dobe varčevanja tveganje izgube znižuje, saj je obdobij pozitivnega trenda veliko več kot obdobij padcev. Če tega ne razumete, je poleg tega, da svojih sredstev ne razpršite dovolj med različne vrste naložbenih alternativ, to ena izmed največjih napak, ki jih lahko naredite pri vlaganju. Za končni rezultat, zaradi katerega varčujete v vrednostnih papirjih, morate počakati, da mine daljše časovno obdobje.

Pohlep in strah največja sovražnika preudarnega investiranja

POHLEP IN STRAH

Obe čustvi povzročata, da večina vlagateljev kupuje in prodaja vrednostne papirje ravno v napačnem času. Gre za največja sovražnika preudarnega investiranja. Zato je pomembno, da se vlagatelj drži svojega naložbenega načrta in poskuša izločiti čustvene odločitve.

Obseg, dolžina in moč nihajnosti je poleg številnih drugih dejavnikov, odvisna tudi od psiholoških vzgibov vlagateljev. V naraščajočem obdobju tako imenovanem bikovskem trendu prevladuje pohlep, lovljenje fantastičnih donosov, v padajočem, medvedjem trendu pa strah, ki je kriv za marsikatero prenagljeno prodajo. Obe čustvi povzročata, da večina vlagateljev kupuje in prodaja vrednostne papirje ravno v napačnem času. Gre za največja sovražnika preudarnega investiranja. Zato je pomembno, da se vlagatelj drži svojega naložbenega načrta in poskuša izločiti čustvene odločitve.

Kljub številnim opozorilom, člankom in javni objavi analiz, iz katerih je dokaj natančno razvidno, da večina vlagateljev ravno zaradi teh razlogov dosega precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad, večina vlagateljev tega še vedno ne upošteva. V bikovskem trendu na trge kapitala ljudje vlagamo ogromne količine denarja, ki posledično še bolj dvigujejo borzne tečaje. V medvedjem trendu, ki je včasih lahko tudi obdobje odličnih nakupnih priložnosti, pa vidimo predvsem odtok denarja iz borznih trgov ali pa prelivanje tega v druge, konservativnejše oblike investicij. Tako pretirano nakupovanje kot pretirane razprodaje, običajno ne koristijo nikomur razen tistim, ki zaslužijo z nakupnimi ali prodajnimi posredniškimi provizijami.

Zato je smiselno, da sredstva vlagamo v enakih periodah in rednih zneskih v enega ali več izbranih vzajemnih skladov. Na primer, redna mesečna vplačila v vzajemne sklade v okviru varčevalnega načrta poskrbijo za to, da na dolgi rok v povprečju ne kupujete samo takrat, ko vlada optimizem in so tečaji v povprečju že precej visoko, ampak izkoriščate tudi krize in padce, ko so tečaji v povprečju poceni, in si s tem gradite ugodno povprečno nakupno ceno. To vam omogoča doseganje povprečnega dolgoročnega donosa, ki ga prinaša kapitalski trg.

Torej, če nalagate za prihodnje finančne cilje in potrebe, na primer za starost, se držite zadane naložbene strategije in ne pozabite, da borznim padcem zmeraj sledijo rasti. Daljši je naložbeni čas, večja je verjetnost, da boste dosegli svoj naložbeni cilj. Najbolj negotovo je namreč doseganje naložbenega cilja za tiste vlagateljev, ki ves čas prežijo na kratkoročne priložnosti na trgu.