Nadzor

Finance ali zdravje: kje vas najbolj zaboli?

Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka KD Skladi
29. 5. 2017, 06.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Na katerem od zgoraj napisanih področjih začutite večjo bolečino?

Profimedia
Za večino so prihodki omejenim, zato je treba vedeti, kako naj razpolagamo z denarjem.

Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka KD Skladi

Finance in zdravje predstavljata v našem življenju dve največji, tudi čustveni, preizkušnji, ki sta tesno povezani, in nas potiskata v iskanje rešitev, odgovorov in iskanju novega znanja.

Pogosto slišimo, da je športna aktivnost pomembna v naših življenjih, saj je si z njegovo pomočjo lahko ohranjamo zdravje in boljše počutje. Šport naj bi bil del našega vsakdana, del našega življenjskega sloga. Zdravje nas lahko fizično boli, telo nam lahko odpove in hitro potrebujemo rešitve.

Kakšen pa je vaš zdrav finančni slog? Finance so namreč lahko vaša naslednja boleča točka. Če imaš denar, zagotovo lahko lažje poskrbiš za zdravje in s tem prispevaš k boljšemu življenjskemu standardu.

Ko se slabo počutimo ali ko nam peša zdravje, takoj poiščemo pomoč pri zdravniku. Kaj pa naredimo, ko nas pesti osebna finančna kriza? Ali znamo poiskati pravo pomoč pri finančnih svetovalcih ali drugih strokovnjakih za našo boljšo in zdravo finančno prihodnost? Vsak od nas ima svoje izzive na različnih področjih. Vsi vemo, kako težki so časi dandanes. Denarja imamo vedno manj, cene so vsak dan višje ... Cel kup prepričanj je, kaj vse je mogoče odpraviti z denarjem, zato si ga vsi želimo v čim večjih količinah. In če upoštevate staro modrost "zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača", lahko z nekaj odrekanja poskrbite za boljši jutri.

Kako do večjega nadzora nad financami

Za večino od nas so prihodki omejeni in zato je treba vedeti, kako naj razpolagamo z denarjem. Z denarjem je včasih res težko in marsikdo se z njim ne znajde najbolje. Pravijo, da si ne smemo delati skrbi zaradi denarja, ki ga nimamo, ampak da naj se raje naučimo pametno razpolagati z denarjem, ki ga imamo. Prav zato smo zbrali nekaj koristnih nasvetov, s pomočjo katerih boste imeli svoje finance pod večjim nadzorom.

Postavite si cilje. Takoj ko dobite plačo, naj gre 10 odstotkov prihodka na stran za kratkoročne cilje, 10 odstotkov pa dolgoročne cilje. Tudi glede varčevanja za različne namene morate postaviti prioritete - varčevanje za pokojnino naj bo prioriteta, varčevanje za šolanje otrok takoj za njo. Bodite potrpežljivi. Če želite nov avto, bi radi šli na počitnice ali pa bi si privoščili kaj drugega, varčujte toliko časa, dokler ne boste imeli toliko denarja, kolikor ga potrebujete. Imejte pregled nad stroški gospodinjstva. Uravnotežite svoj proračun. Z rednim spremljanjem prilivov in izdatkov boste imeli svoj proračun vedno pod nadzorom, s čimer se boste izognili nepotrebnemu stresu zaradi slabega finančnega stanja. Vsak mesec si dajte na stran nekaj sredstev za različne namene. Predlagamo, da si vsak mesec določite določeno vsoto denarja, ki jo lahko privarčujete. Bodite disciplinirani. Vedno imejte na voljo tudi rezervo za hude čase. Zaloga za hude čase vam bo prišla prav v primeru izgube zaposlitve ali če se pojavi kakšen večji nepričakovan izdatek. Prav tako je pametno načrtovati varčevanje za različne večje izdatke, kot je na primer popravilo avtomobila, nakup kurjave, zavarovanje doma.

Naše priporočilo za boljši jutri je varčevanje v skladih. Vlagatelj lahko z nizkim vplačanim zneskom učinkovito razprši svoje premoženje in s tem zniža tveganje v primerjavi z nakupom posamezne delnice. Z rednim mesečnim varčevanjem vlagatelj izpolni tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje. Z varčevanjem v vzajemnih skladih varčujete v vrednostnih papirjih, ti pa na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost oziroma dobiček kot denimo denar, ki ga imate naloženega na banki. Sklad stremi k temu, da dosega dobičke na osnovi kapitalskih dobičkov in valutnih razlik in s tem zagotavlja dolgoročno rast sredstev varčevalca. Za koliko bodo ta sredstva rasla, pa je odvisno od tega, koliko je varčevalec pripravljen tvegati. V osnovi velja, da višje tveganje dolgoročno prinaša višji potencialni donos. Pri manj tveganih naložbah lahko po drugi strani varčevalec pričakuje nižje potencialne donose.