Idejni oče vzajemnega sklada KD Galileo je Tomaž Butina, ki je idejo za ustanovitev tovrstne oblike varčevanja dobil na podlagi potreb in želja takratnih vlagateljev na Ljubljanski borzi. Svojo idejo je zaupal Matjažu Gantarju in 1. januarja 1992 sta ustanovila vzajemni sklad KD Galileo. Prva zakonodaja, ki je urejala področje investicijskih skladov, Zakon o trgu vrednostnih papirjev in Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter ustanovitev Agencije za trg vrednostnih papirjev, je bila sprejeta šele dve leti pozneje, leta 1994.
Na začetku je imel le 18 vlagateljev, danes je tretji največji slovenski vzajemni sklad, z 20.000 vlagatelji in z več kot 125 milijoni sredstev evrov v upravljanju.
V 25 letih je sklad prešel iz slovenskega v globalnega
Danes je KD Galileo globalni mešani fleksibilni sklad in eden od 16 podskladov KD Krovnega Sklada. V letu 2016 se uvršča na 47. mesto med 907 skladi po oceni neodvisne agencije za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, kar ga uvršča med 6 odstotkov najboljših vzajemnih skladov na svetu v svoji kategoriji. Od začetka delovanja do danes je premoženje vlagatelja v skladu raslo z 12,86 odstotnim povprečnim letnim donosom, kar pomeni, kdor je 1. januarja 1992 v KD Galileo vložili 100 evrov, ima konec leta 2016 na računu več kot 2.000 evrov.
